SlowingoSlovnica
+ 1 / 3

Weak forms in connected speech: šibke oblike, gonna, wanna in povezan govor v angleščini

Weak Forms and Connected Speech

Na tej strani
  1. Cilj
  2. Glavna ideja
  3. Slovenščina in angleščina
  4. Oblika
  5. Raba
  6. Pogoste napake
  7. Pasti za govorce slovenščine
  8. Ne zamenjujte
  9. Pravopis in izgovorjava
  10. Zlato pravilo
  11. Vaje

Cilj

Po tej lekciji boste slišali in izgovorili kratke, šibke glasove slovničnih besed (can, was, to, of, and), razumeli skrajšane oblike, tudi dvojne (I'd've), prepoznali neformalne skrčitve, kot sta gonna in dunno, sledili besedam, ki se v hitrem govoru zlijejo, in postavili naglas na pravo mesto.

Glavna ideja

Angleščina ima močan ritem. Pomembne besede – samostalniki, glavni glagoli, pridevniki, prislovi – so naglašene: glasnejše, daljše in jasnejše. Slovnične besede – pomožni glagoli, členi, predlogi, zaimki – so navadno nenaglašene, zato postanejo kratke in šibke.

Poved si predstavljajte kot vrsto visokih kolov, med katerimi je napeta vrv. Koli so besede s pomenom. Vrv je slovnica. V hitrem govoru se vrv povesi in se skoraj dotakne tal: What do you want to do? se sliši kot /ˈwɒtʃə ˈwɒnə ˈduː/. Slovnica je še vedno tam; slišite jo le kot nekaj hitrih, mehkih glasov.

Zato učenci, ki slovnico znajo, pogosto ne razumejo filmov in pogovorov. Prisluškujejo slovarski izgovorjavi besed was, to in have, v vsakdanjem govoru pa je ljudje skoraj nikoli ne uporabijo. Večina šibkih oblik ima isti samoglasnik: kratek, sproščen glas, ki mu pravimo schwa /ə/. To je najpogostejši glas v angleščini – in dobra novica: poznate ga, to je slovenski polglasnik.

Slovenščina in angleščina

Slovenščina ima polglasnik, ki ga slišite v „pes“ ali „megla“. Angleški schwa /ə/ je skoraj enak glas, zato vam ga ni treba učiti od začetka. Tudi nenaglašene kratke besede poznate: slovenske naslonke („sem“, „si“, „je“, „ga“, „mi“) se naslonijo na sosednjo besedo in nimajo svojega naglasa. Tu je enako.

Razlika je v tem, koliko se besedica skrči. V knjižni slovenščini predloge in veznike („za“, „in“, „od“) izgovorimo s polnim samoglasnikom, angleščina pa for, and, of skrči v /fə/, /ən/, /əv/. Druga razlika je konec besede: slovenščina zveneče soglasnike na koncu razzveni („grad“ izgovorimo [grat]), zato iz was hitro nastane [wəs], iz of pa [əf]. V angleščini ostanejo zveneči. Tretja razlika je poudarek: za kontrast slovenščina pogosto spremeni besedni red („Na koncert gre Maja, ne Eva“), angleščina pa besedni red obdrži in premakne naglas.

Tudi pogovorna slovenščina besede krči („sm“, „js“, „kva“) – in tudi te skrčitve sodijo v govor in sproščena sporočila, ne v uradno pisanje. Tu je enako kot pri gonna in dunno.

SlovenščinaAngleščinaV čem je razlika?
pes, megla (polglasnik)about /əˈbaʊt/, a cup /ə ˈkʌp/tu je enako: isti glas
Kje si bil? (naslonka)Where have you been? /həv/tu je enako: slovnična beseda brez naglasa
kruh in maslo (polni i)bread and butter /ən/angleščina veznik skrči v polglasnik
grad [grat] (razzvenitev)was /wəz/, of /əv/končni /z/ in /v/ ostaneta zveneča
Na koncert gre Maja, ne Eva.Maja's going to the concert, not Eva.slovenščina premakne besedo, angleščina naglas
sm, kva (pogovorno)gonna, dunnotu je enako: v govor, ne v uradno pisanje

Na kratko: polglasnik že znate – uporabite ga v slovničnih besedah (to, for, of, and, a, the), končne zveneče soglasnike pustite zveneče, za kontrast pa premaknite naglas, ne besed.

Oblika

Šibke oblike slovničnih besed (podrobnosti so v razdelku Pravopis in izgovorjava)

BesedaMočna oblikaŠibka oblikaPrimer
can/kæn//kən/, /kn/I can swim.
was/wɒz/ (UK), /wʌz/ (US)/wəz/, zelo kratkoShe was late.
were/wɜː/ (UK), /wɜːr/ (US)/wə/ (UK), /wər/ (US)They were tired.
have/hæv//həv/, /əv/Where have you been?
do/duː//də/What do you think?
to/tuː//tə/I want to go.
of/ɒv/ (UK), /ʌv/ (US)/əv/ ali /ə/a cup of tea
for/fɔː/ (UK), /fɔːr/ (US)/fə/ (UK), /fər/ (US)It's for you.
and/ænd//ən/ ali /n/fish and chips
a / an/eɪ/ / /æn//ə/ / /ən/a cup, an apple
the/ðiː//ðə/; pred samoglasniškim glasom kratki /ði/the cup, the apple
at / from/æt/ / /frɒm//ət/ / /frəm/at home, from London

Pred samoglasniškim glasom se the izgovori kot kratki /ði/ (the apple), to pa kot kratki /tu/ (to eat), ne /ðə/ in /tə/.

Skrajšane oblike, tudi dvojne

Polna oblikaSkrajšana oblikaJo pišemo?
it willit'llda (neformalno)
there willthere'llda (neformalno)
should have / could have / would haveshould've / could've / would'veda (neformalno)
I would haveI'd'veredko; predvsem v govoru
would not havewouldn't'veredko; predvsem v govoru

Neformalne skrčitve

Polna oblikaSkrčitevJo lahko napišem?
going to (prihodnost)gonnasamo v zelo neformalnih sporočilih, besedilih pesmi, dialogu
want towannaenako kot zgoraj
(have) got togottaenako kot zgoraj
have tohaftaredko zapisano
let melemmesamo v neformalnih sporočilih
I don't knowdunnosamo v neformalnih sporočilih
kind ofkindasamo v neformalnih sporočilih
should have / could haveshoulda / couldasamo v neformalnih sporočilih

Raba

1Šibke oblike slovničnih besed

V vsakdanjem govoru imajo pomožni glagoli, členi, predlogi in zaimki šibke oblike, navadno s polglasnikom. Slovnična beseda dobi močno obliko, kadar je naglašena: v kratkih odgovorih, za kontrast (A1-17) in – pri pomožnih glagolih in predlogih – na koncu povedi (Yes, I can. Where are you from?). Predmetni zaimki (him, her, them, us) in členi navadno ostanejo šibki, tudi na koncu: I asked him.

I can swim, but not very well.
Plavati znam, a ne prav dobro.
can je šibek: /kən/
Can you swim?
Znaš plavati?
tudi v vprašanju je can navadno šibek: /kən/
Yes, I can.
Ja, znam.
kratki odgovor: močni /kæn/
She was at work all day.
Ves dan je bila v službi.
was in at sta šibka: /wəz/, /ət/
What are you looking at?
Kaj gledaš?
at na koncu: močni /æt/
I'd like a cup of tea.
Rad bi skodelico čaja.
of je šibek, pogosto samo /ə/: /ˈkʌpə ˈtiː/
This one's for you.
Ta je zate.
for je šibek: /fə/
Where are you from?
Od kod si?
from na koncu: močni /frɒm/

2Skrajšane oblike, tudi dvojne

Skrajšane oblike so običajna govorjena oblika pomožnih glagolov in not. Dvojne skrajšane oblike, kot sta I'd've in wouldn't've, so v govoru zelo pogoste, posebno v pogojnih stavkih tipa 3 (B1-07) in s should have / could have (B1-09), pišemo pa jih navadno v celoti. To slovnico boste spoznali pozneje; tu se naučite prepoznati glasove.

It'll be fine — don't worry.
Vse bo v redu, ne skrbi.
it'll: /ˈɪtl/
There'll be a lot of people at the concert.
Na koncertu bo veliko ljudi.
there'll: /ðeəl/
We should've left earlier.
Morali bi oditi prej.
should've: /ˈʃʊdəv/; stalna zveza: glejte B1-09
She could've been a professional singer.
Lahko bi postala poklicna pevka.
stalna zveza: glejte B1-09
If I'd known, I'd've told you.
Če bi vedel, bi ti povedal.
I'd've = I would have; stalna zveza: glejte B1-07
You wouldn't've liked it anyway.
Tako ali tako ti ne bi bilo všeč.
wouldn't've = would not have; stalna zveza: glejte B1-07

3Neformalne skrčitve: gonna, wanna, gotta in druge

To so običajne sproščene govorjene oblike pogostih zvez. V pogovoru so povsem v redu; v pisavi jih uporabljajte samo v zelo neformalnih sporočilih, besedilih pesmi ali dialogu. Gonna nadomesti samo going to + glagol (prihodnost), nikoli going to + kraj. Wanna navadno pomeni want to; v zelo sproščenem govoru lahko pomeni tudi want a (I wanna coffee). Za napredne: kadar want in to sodita v različna dela povedi, wanna ne uporabimo – Who do you want to win? (= hočeš, da zmaga ta oseba) ne postane wanna (B1-18).

I'm gonna call her tonight.
Nocoj jo bom poklical.
= going to (prihodnost)
Do you wanna grab something to eat?
Greva kaj pojest?
= want to
I've gotta go — my bus is here.
Moram iti, avtobus je že tu.
= I've got to
We hafta be there by nine.
Do devetih moramo biti tam.
= have to
Lemme see that.
Daj, da pogledam.
= let me
"Where's Mia?" "Dunno."
„Kje je Mia?“ „Ne vem.“
= I don't know
It's kinda late to start a new film.
Malo pozno je že za nov film.
= kind of
You shoulda seen his face!
Moral bi videti njegov obraz!
= should have; stalna zveza: glejte B1-09

4Povezovanje, izgubljeni in spremenjeni glasovi

V hitrem govoru se besede povežejo. Povezovanje: končni soglasnik se naveže na samoglasnik naslednje besede (an apple /əˈnæpl/). Izgubljeni glasovi: t ali d med soglasnikoma pogosto izgine (next week /neks ˈwiːk/). Spremenjeni glasovi: d ali t + you pogosto postane /dʒ/ ali /tʃ/ (did you /ˈdɪdʒə/). Ti procesi pogosto skrijejo slovnične besede. Dobra novica: /dʒ/ in /tʃ/ sta enaka slovenskima dž in č.

Did you see that?
Si videl to?
did you: /ˈdɪdʒə/
I want to go home.
Hočem domov.
want to: /ˈwɒnə/
I've got to finish this.
To moram dokončati.
got to: /ˈɡɒtə/; I've je lahko skoraj neslišen
What are you doing?
Kaj delaš?
/ˈwɒtʃə ˈduːɪŋ/
Would you like a drink?
Bi kaj popil?
would you: /ˈwʊdʒə/
I asked him.
Vprašal sem ga.
šibki him izgubi h: /aɪ ˈɑːskt ɪm/
Turn it off.
Izklopi.
povezovanje: /tɜː nɪ ˈtɒf/

5Naglas v povedi: besede s pomenom, slovnične besede in kontrast

V nevtralni povedi so besede s pomenom naglašene, slovnične pa ne; najmočnejši naglas navadno pade na zadnjo besedo s pomenom. Če glavni naglas premaknete na drugo besedo – tudi na slovnično –, ustvarite kontrast ali poudarek. Slovenščina kontrast pogosto pokaže z besednim redom ali z besedicami „pa“, „saj“; angleščina ohrani besedni red in premakne naglas.

I'm going to the cinema.
Grem v kino.
nevtralno: glavni naglas na „cinema“
I'm going to the cinema tonight, not tomorrow.
V kino grem nocoj, ne jutri.
kontrast: naglas na „tonight“
I did lock the door!
Saj sem zaklenil vrata!
naglašeni did: ugovor; slovensko „saj“
It's not your fault — it's mine.
Nisi ti kriv, jaz sem.
naglas na „your“ in „mine“
The meeting is at three, not after three.
Sestanek je ob treh, ne po treh.
naglašena at in after za kontrast

Pogoste napake

❌I would of helped you.
✅I would have helped you. ali I would've helped you.
„Would of“ nastane, ker slišimo šibko obliko have; slovnica je have. Glejte B1-09.
❌I'm gonna the shop.
✅I'm going to the shop.
Gonna nadomesti samo going to + glagol, nikoli going to + kraj.
❌I'm gonna to call you later.
✅I'm gonna call you later.
Gonna že vsebuje „to“.
❌She wanna come with us.
✅She wants to come with us.
Wanna = want to; ob he/she/it je oblika wants to.
❌I've gotta to leave.
✅I've gotta leave. ali I've got to leave.
Gotta že vsebuje „to“.
⚠️What are you looking at? (with a weak "ut" at the end)
✅What are you looking at? (with a strong "at")
Predlog na koncu povedi ohrani močno obliko /æt/.
⚠️Dear Ms Taylor, I wanna apply for the position.
✅Dear Ms Taylor, I would like to apply for the position.
Skrčitve ne sodijo v formalno pisanje. Glejte C2-02.

Pasti za govorce slovenščine

1. Polni samoglasnik v vsaki besedici. V knjižni slovenščini „za“, „in“, „od“ izgovorimo s polnim samoglasnikom, zato tudi for, to, and, of radi izgovorimo polno. Poved je slovnično pravilna, a zveni počasi, trdo in kot branje po zlogih. Polglasnik že poznate – uporabite ga.

⚠️I've bought a little present for Nika and a box of chocolates for her parents in Celje. (with a full /fɔː/, /ænd/ and /ɒv/ every time)
✅I've bought a little present for Nika and a box of chocolates for her parents in Celje. (with weak /fə/, /ən/ and /əv/)
Slovnično je pravilno, vendar polne oblike vse slovnične besede poudarijo; naglas sodi na present, Nika, chocolates, parents.

2. Razzveneni konec: was, of, is. Slovenščina zveneči soglasnik na koncu besede razzveni („grad“ [grat], „zob“ [zop]), zato was zveni kot [wəs], of kot [əf], is pa kot [ɪs]. Končna /z/ in /v/ naj ostaneta zveneča.

⚠️Most of the snow on Velika planina was gone by the end of March. (with [əf] and [wəs])
✅Most of the snow on Velika planina was gone by the end of March. (with /əv/ and /wəz/)
Slovnično je pravilno, vendar razzveneni konec zveni tuje; /v/ in /z/ ostaneta zveneča.

3. Polni „ken“ za can. Slovenski govorci can v trdilni povedi pogosto izgovorijo polno, s samoglasnikom kot e. Poslušalec tako dobi naglašeno, dolgo besedo – in to je v angleščini znak za can't. V trdilni povedi naj bo can šibek /kən/, can't pa močan.

⚠️I can meet you at the bus station in Kranj at six, but I can't stay for dinner. (with a full, stressed can)
✅I can meet you at the bus station in Kranj at six, but I can't stay for dinner. (with weak /kən/ and strong /kɑːnt/)
Slovnično je pravilno, vendar naglašeni can zveni kot can't; kontrast je v tem, da je samo can't močan.

4. Kontrast z besednim redom. V slovenščini kontrast pogosto pokažemo tako, da besedo premaknemo na konec: „Na koncert v Stožice gre Maja, ne Eva.“ Angleščina ohrani običajni besedni red (osebek – glagol) in kontrast pokaže z naglasom.

⚠️To the concert in Stozice on Friday goes Maja, not Eva, because Eva has an exam on Saturday.
✅Maja is going to the concert in Stozice on Friday, not Eva, because Eva has an exam on Saturday.
Slovnično je pravilno, vendar zveni kot knjižna inverzija; v govoru ohranite besedni red, kontrast pa nosi naglas na Maja in Eva.

Ne zamenjujte

gonna (prihodnost) in going to (premikanje) – Skrči se samo prihodnja oblika. V slovenščini je razlika jasna: „bom“ ali „grem“.

I'm gonna be late.
Zamudil bom.
prihodnost
I'm going to Paris next week.
Naslednji teden grem v Pariz.
premikanje v kraj: brez skrčitve

šibka in močna oblika – Ista beseda ima dve izgovorjavi; odločata položaj in naglas. Pomožni glagoli in predlogi imajo na koncu povedi in v kratkih odgovorih močno obliko: Yes, I can se nikoli ne konča s šibkim /kən/. Predmetni zaimki ostanejo šibki: I asked him.

Where are you going?
Kam greš?
are je šibek: /ə/
I don't know where they are.
Ne vem, kje so.
are na koncu: močni /ɑː/

's = is in 's = has – Skrajšana oblika zveni enako; kaj pomeni, pove naslednja beseda (A1-14, A2-16).

She's tired.
Utrujena je.
she is + pridevnik
She's got two brothers.
Ima dva brata.
she has got
He's finished his homework.
Domačo nalogo je že naredil.
he has + pretekli deležnik

Pravopis in izgovorjava

  • Schwa /ə/ je kratek, sproščen glas; jezik leži v sredini ust, ustnice so sproščene. To je slovenski polglasnik iz „pes“. Je najpogostejši glas v angleščini in ga ima večina šibkih oblik: about /əˈbaʊt/, banana /bəˈnɑːnə/ (UK), /bəˈnænə/ (US).
  • Močne in šibke oblike: can /kæn/ → /kən/; was /wɒz/ (UK), /wʌz/ (US) → /wəz/; were /wɜː/ (UK), /wɜːr/ (US) → /wə/ (UK), /wər/ (US); have /hæv/ → /həv/, /əv/; do /duː/ → /də/; to /tuː/ → /tə/; of /ɒv/ (UK), /ʌv/ (US) → /əv/, /ə/; for /fɔː/ (UK), /fɔːr/ (US) → /fə/ (UK), /fər/ (US); and /ænd/ → /ən/, /n/; at /æt/ → /ət/; from /frɒm/ (UK), /frʌm/ (US) → /frəm/; a /eɪ/ → /ə/; an /æn/ → /ən/; the /ðiː/ → /ðə/, pred samoglasniškim glasom pa /ði/ (the apple); to pred samoglasniškim glasom je /tu/ (to eat).
  • Glas /æ/ v močnih oblikah (can, have, and, at) slovenščina nima: usta odprite kot za a, jezik pa potisnite naprej kot za e. /ð/ v the: konica jezika rahlo med zobmi, glas zveni – ne d.
  • Was, were, would se začnejo z /w/: ustnice najprej zaokrožite kot za u. Slovenščina ima tak glas le na koncu zloga („nov“, „bil“), zato ga na začetku besede radi zamenjamo z v.
  • V have /həv/, of /əv/ in I've /aɪv/ je /v/ pravi zobnoustnični glas: zgornji zobje na spodnji ustnici. Ne izgovarjajte ga kot slovenski v na koncu besede, ki zveni kot u – sicer I've finished zveni kot I finished.
  • Šibke oblike have, him, her pogosto izgubijo h: I asked him /aɪ ˈɑːskt ɪm/. Ko je h izgovorjen, je le rahel izdih, ne slovenski h s šumom.
  • Skrajšane oblike: it'll /ˈɪtl/; I'd've /ˈaɪdəv/; wouldn't've /ˈwʊdntəv/.
  • Spremenjeni glasovi: did you /ˈdɪdʒə/; would you /ˈwʊdʒə/; want to /ˈwɒnə/ (UK), /ˈwɑːnə/ (US); got to /ˈɡɒtə/ (UK), /ˈɡɑːtə/ (US).
  • Can't nima šibke oblike: /kɑːnt/ (UK), /kænt/ (US). V hitrem ameriškem govoru je končni t lahko zelo tih, zato je glavni namig dolg, naglašen samoglasnik: šibki /kən/ = can, močni /kænt/ ali /kɑːnt/ = can't.
  • Opuščaji v dvojnih skrajšanih oblikah: po eden za vsak izpuščeni del – I'd've, wouldn't've. Slovenščina takih oblik v pisavi nima.

Zlato pravilo

Besede s pomenom so koli, slovnične besede so vrv, ki se med njimi povesi. Prisluhnite šibkim, hitrim glasovom – /ə/, /əv/, /tə/, gonna – in uporabite močno obliko, ko je beseda naglašena: v kratkih odgovorih, za kontrast ter pri pomožnih glagolih in predlogih na koncu povedi. Polglasnik že znate iz slovenščine; končne zveneče soglasnike pustite zveneče. Skrčitve mirno izgovarjajte, pišite pa jih le v zelo neformalnih sporočilih.

Vaje

A. Oblika

Napišite polno ali skrajšano obliko.

  1. Kakšna je polna oblika zveze "I'd've"?
  2. Kakšna je polna oblika besede "dunno"?
  3. Napišite polno obliko: Do you wanna come?
  4. Napišite polno obliko: I've gotta go.
  5. Napišite skrajšano obliko: should have
  6. Napišite polno obliko: It'll be cold tomorrow.

B. Pomen

Na spletni strani najprej poslušajte vsako poved.

  1. Šibka ali močna oblika? "can" in "Yes, I can." …
  2. Šibka ali močna oblika? "him" in "I asked him." …
  3. Slišite kratek, šibek /kn/: "I kn come on Friday." Katera beseda je to? …
  4. Kaj pomeni 's v povedi "She's got two brothers."? …
  5. Katera beseda nosi glavni naglas v nevtralni povedi "I bought a new laptop."? …
  6. Kateri besedi sta naglašeni zaradi kontrasta? "I said Tuesday, not Thursday." …

C. Poiščite napako

V vsaki povedi je ena napaka ali pa je poved pravilna. Napišite popravljeno poved ali napišite correct.

  1. She's gonna to call you later.
  2. We're gonna the beach tomorrow.
  3. He wanna play football.
  4. I'm gonna miss you.

D. V kontekstu

Napišite polno obliko vsake krepko natisnjene skrčitve.

A phone call
Leo: Hey, what are you 17gonna do tonight?
Ana: 18Dunno . I'm 19kinda tired. Why?
Leo: Do you 20wanna see a film? It starts at eight.
Ana: OK, but I've 21gotta finish some work first. 22Lemme call you back.
Leo: Sure. I 23hafta cook dinner anyway.

E. Na vrsti ste vi

Pišite v angleščini in povedi izgovorite na glas.

  1. Povejte in napišite poved o svojih načrtih z "going to". Nato napišite, kako zveni v sproščenem govoru.
  2. Napišite kratki odgovor na vprašanje "Can you cook?" in povejte, katero obliko besede "can" uporabite.
  3. Napišite poved, ki popravi napačno dejstvo, jo izgovorite na glas in napišite, katere besede naglasite.

F. Mešano ponavljanje

Ponovite snov prejšnjih lekcij.

  1. A1-17 Can in can't v angleščini: znati, smeti, moči – razlaga in vaje
    Dopolnite: " you drive?" "Yes, I can."
  2. A2-03 Be going to: načrti in napovedi v angleščini razloženi v slovenščini
    Look at those clouds! It (rain).
  3. A2-20 Must, have to, mustn't in don't have to: obveznost in prepoved v angleščini
    Izberite pravilni odgovor: You … bring food — there's plenty here.
Rešitve

A. Oblika

  1. I would have
  2. I don't know
  3. Do you want to come?
  4. I've got to go.
  5. should've
  6. It will be cold tomorrow.

B. Pomen

  1. strong
  2. weak
  3. can
  4. has
  5. laptop
  6. Tuesday and Thursday

C. Poiščite napako

  1. She's gonna call you later. / She's going to call you later.
  2. We're going to the beach tomorrow.
  3. He wants to play football.
  4. ✓ I'm gonna miss you.

D. V kontekstu

  1. going to
  2. I don't know
  3. kind of
  4. want to
  5. got to
  6. Let me
  7. have to

E. Na vrsti ste vi

  1. I'm going to visit my grandmother on Sunday. Relaxed speech: I'm gonna visit my grandmother on Sunday.
  2. Yes, I can. — strong "can", because it is stressed at the end of a short answer.
  3. My birthday is in June, not July. — stress on "June" and "July".

F. Mešano ponavljanje

  1. Can
  2. 's going to rain / is going to rain
  3. don't have to
Aplikacija za AndroidUčite se na poti Google Play