Weak forms in connected speech: šibke oblike, gonna, wanna in povezan govor v angleščini
Weak Forms and Connected Speech
Na tej strani
Cilj
Po tej lekciji boste slišali in izgovorili kratke, šibke glasove slovničnih besed (can, was, to, of, and), razumeli skrajšane oblike, tudi dvojne (I'd've), prepoznali neformalne skrčitve, kot sta gonna in dunno, sledili besedam, ki se v hitrem govoru zlijejo, in postavili naglas na pravo mesto.
Glavna ideja
Angleščina ima močan ritem. Pomembne besede – samostalniki, glavni glagoli, pridevniki, prislovi – so naglašene: glasnejše, daljše in jasnejše. Slovnične besede – pomožni glagoli, členi, predlogi, zaimki – so navadno nenaglašene, zato postanejo kratke in šibke.
Poved si predstavljajte kot vrsto visokih kolov, med katerimi je napeta vrv. Koli so besede s pomenom. Vrv je slovnica. V hitrem govoru se vrv povesi in se skoraj dotakne tal: What do you want to do? se sliši kot /ˈwɒtʃə ˈwɒnə ˈduː/. Slovnica je še vedno tam; slišite jo le kot nekaj hitrih, mehkih glasov.
Zato učenci, ki slovnico znajo, pogosto ne razumejo filmov in pogovorov. Prisluškujejo slovarski izgovorjavi besed was, to in have, v vsakdanjem govoru pa je ljudje skoraj nikoli ne uporabijo. Večina šibkih oblik ima isti samoglasnik: kratek, sproščen glas, ki mu pravimo schwa /ə/. To je najpogostejši glas v angleščini – in dobra novica: poznate ga, to je slovenski polglasnik.
Slovenščina in angleščina
Slovenščina ima polglasnik, ki ga slišite v „pes“ ali „megla“. Angleški schwa /ə/ je skoraj enak glas, zato vam ga ni treba učiti od začetka. Tudi nenaglašene kratke besede poznate: slovenske naslonke („sem“, „si“, „je“, „ga“, „mi“) se naslonijo na sosednjo besedo in nimajo svojega naglasa. Tu je enako.
Razlika je v tem, koliko se besedica skrči. V knjižni slovenščini predloge in veznike („za“, „in“, „od“) izgovorimo s polnim samoglasnikom, angleščina pa for, and, of skrči v /fə/, /ən/, /əv/. Druga razlika je konec besede: slovenščina zveneče soglasnike na koncu razzveni („grad“ izgovorimo [grat]), zato iz was hitro nastane [wəs], iz of pa [əf]. V angleščini ostanejo zveneči. Tretja razlika je poudarek: za kontrast slovenščina pogosto spremeni besedni red („Na koncert gre Maja, ne Eva“), angleščina pa besedni red obdrži in premakne naglas.
Tudi pogovorna slovenščina besede krči („sm“, „js“, „kva“) – in tudi te skrčitve sodijo v govor in sproščena sporočila, ne v uradno pisanje. Tu je enako kot pri gonna in dunno.
| Slovenščina | Angleščina | V čem je razlika? |
|---|---|---|
| pes, megla (polglasnik) | about /əˈbaʊt/, a cup /ə ˈkʌp/ | tu je enako: isti glas |
| Kje si bil? (naslonka) | Where have you been? /həv/ | tu je enako: slovnična beseda brez naglasa |
| kruh in maslo (polni i) | bread and butter /ən/ | angleščina veznik skrči v polglasnik |
| grad [grat] (razzvenitev) | was /wəz/, of /əv/ | končni /z/ in /v/ ostaneta zveneča |
| Na koncert gre Maja, ne Eva. | Maja's going to the concert, not Eva. | slovenščina premakne besedo, angleščina naglas |
| sm, kva (pogovorno) | gonna, dunno | tu je enako: v govor, ne v uradno pisanje |
Na kratko: polglasnik že znate – uporabite ga v slovničnih besedah (to, for, of, and, a, the), končne zveneče soglasnike pustite zveneče, za kontrast pa premaknite naglas, ne besed.
Oblika
Šibke oblike slovničnih besed (podrobnosti so v razdelku Pravopis in izgovorjava)
| Beseda | Močna oblika | Šibka oblika | Primer |
|---|---|---|---|
| can | /kæn/ | /kən/, /kn/ | I can swim. |
| was | /wɒz/ (UK), /wʌz/ (US) | /wəz/, zelo kratko | She was late. |
| were | /wɜː/ (UK), /wɜːr/ (US) | /wə/ (UK), /wər/ (US) | They were tired. |
| have | /hæv/ | /həv/, /əv/ | Where have you been? |
| do | /duː/ | /də/ | What do you think? |
| to | /tuː/ | /tə/ | I want to go. |
| of | /ɒv/ (UK), /ʌv/ (US) | /əv/ ali /ə/ | a cup of tea |
| for | /fɔː/ (UK), /fɔːr/ (US) | /fə/ (UK), /fər/ (US) | It's for you. |
| and | /ænd/ | /ən/ ali /n/ | fish and chips |
| a / an | /eɪ/ / /æn/ | /ə/ / /ən/ | a cup, an apple |
| the | /ðiː/ | /ðə/; pred samoglasniškim glasom kratki /ði/ | the cup, the apple |
| at / from | /æt/ / /frɒm/ | /ət/ / /frəm/ | at home, from London |
Pred samoglasniškim glasom se the izgovori kot kratki /ði/ (the apple), to pa kot kratki /tu/ (to eat), ne /ðə/ in /tə/.
Skrajšane oblike, tudi dvojne
| Polna oblika | Skrajšana oblika | Jo pišemo? |
|---|---|---|
| it will | it'll | da (neformalno) |
| there will | there'll | da (neformalno) |
| should have / could have / would have | should've / could've / would've | da (neformalno) |
| I would have | I'd've | redko; predvsem v govoru |
| would not have | wouldn't've | redko; predvsem v govoru |
Neformalne skrčitve
| Polna oblika | Skrčitev | Jo lahko napišem? |
|---|---|---|
| going to (prihodnost) | gonna | samo v zelo neformalnih sporočilih, besedilih pesmi, dialogu |
| want to | wanna | enako kot zgoraj |
| (have) got to | gotta | enako kot zgoraj |
| have to | hafta | redko zapisano |
| let me | lemme | samo v neformalnih sporočilih |
| I don't know | dunno | samo v neformalnih sporočilih |
| kind of | kinda | samo v neformalnih sporočilih |
| should have / could have | shoulda / coulda | samo v neformalnih sporočilih |
Raba
1Šibke oblike slovničnih besed
V vsakdanjem govoru imajo pomožni glagoli, členi, predlogi in zaimki šibke oblike, navadno s polglasnikom. Slovnična beseda dobi močno obliko, kadar je naglašena: v kratkih odgovorih, za kontrast (A1-17) in – pri pomožnih glagolih in predlogih – na koncu povedi (Yes, I can. Where are you from?). Predmetni zaimki (him, her, them, us) in členi navadno ostanejo šibki, tudi na koncu: I asked him.
2Skrajšane oblike, tudi dvojne
Skrajšane oblike so običajna govorjena oblika pomožnih glagolov in not. Dvojne skrajšane oblike, kot sta I'd've in wouldn't've, so v govoru zelo pogoste, posebno v pogojnih stavkih tipa 3 (B1-07) in s should have / could have (B1-09), pišemo pa jih navadno v celoti. To slovnico boste spoznali pozneje; tu se naučite prepoznati glasove.
3Neformalne skrčitve: gonna, wanna, gotta in druge
To so običajne sproščene govorjene oblike pogostih zvez. V pogovoru so povsem v redu; v pisavi jih uporabljajte samo v zelo neformalnih sporočilih, besedilih pesmi ali dialogu. Gonna nadomesti samo going to + glagol (prihodnost), nikoli going to + kraj. Wanna navadno pomeni want to; v zelo sproščenem govoru lahko pomeni tudi want a (I wanna coffee). Za napredne: kadar want in to sodita v različna dela povedi, wanna ne uporabimo – Who do you want to win? (= hočeš, da zmaga ta oseba) ne postane wanna (B1-18).
4Povezovanje, izgubljeni in spremenjeni glasovi
V hitrem govoru se besede povežejo. Povezovanje: končni soglasnik se naveže na samoglasnik naslednje besede (an apple /əˈnæpl/). Izgubljeni glasovi: t ali d med soglasnikoma pogosto izgine (next week /neks ˈwiːk/). Spremenjeni glasovi: d ali t + you pogosto postane /dʒ/ ali /tʃ/ (did you /ˈdɪdʒə/). Ti procesi pogosto skrijejo slovnične besede. Dobra novica: /dʒ/ in /tʃ/ sta enaka slovenskima dž in č.
5Naglas v povedi: besede s pomenom, slovnične besede in kontrast
V nevtralni povedi so besede s pomenom naglašene, slovnične pa ne; najmočnejši naglas navadno pade na zadnjo besedo s pomenom. Če glavni naglas premaknete na drugo besedo – tudi na slovnično –, ustvarite kontrast ali poudarek. Slovenščina kontrast pogosto pokaže z besednim redom ali z besedicami „pa“, „saj“; angleščina ohrani besedni red in premakne naglas.
Pogoste napake
Pasti za govorce slovenščine
1. Polni samoglasnik v vsaki besedici. V knjižni slovenščini „za“, „in“, „od“ izgovorimo s polnim samoglasnikom, zato tudi for, to, and, of radi izgovorimo polno. Poved je slovnično pravilna, a zveni počasi, trdo in kot branje po zlogih. Polglasnik že poznate – uporabite ga.
2. Razzveneni konec: was, of, is. Slovenščina zveneči soglasnik na koncu besede razzveni („grad“ [grat], „zob“ [zop]), zato was zveni kot [wəs], of kot [əf], is pa kot [ɪs]. Končna /z/ in /v/ naj ostaneta zveneča.
3. Polni „ken“ za can. Slovenski govorci can v trdilni povedi pogosto izgovorijo polno, s samoglasnikom kot e. Poslušalec tako dobi naglašeno, dolgo besedo – in to je v angleščini znak za can't. V trdilni povedi naj bo can šibek /kən/, can't pa močan.
4. Kontrast z besednim redom. V slovenščini kontrast pogosto pokažemo tako, da besedo premaknemo na konec: „Na koncert v Stožice gre Maja, ne Eva.“ Angleščina ohrani običajni besedni red (osebek – glagol) in kontrast pokaže z naglasom.
Ne zamenjujte
gonna (prihodnost) in going to (premikanje) – Skrči se samo prihodnja oblika. V slovenščini je razlika jasna: „bom“ ali „grem“.
šibka in močna oblika – Ista beseda ima dve izgovorjavi; odločata položaj in naglas. Pomožni glagoli in predlogi imajo na koncu povedi in v kratkih odgovorih močno obliko: Yes, I can se nikoli ne konča s šibkim /kən/. Predmetni zaimki ostanejo šibki: I asked him.
's = is in 's = has – Skrajšana oblika zveni enako; kaj pomeni, pove naslednja beseda (A1-14, A2-16).
Pravopis in izgovorjava
- Schwa /ə/ je kratek, sproščen glas; jezik leži v sredini ust, ustnice so sproščene. To je slovenski polglasnik iz „pes“. Je najpogostejši glas v angleščini in ga ima večina šibkih oblik: about /əˈbaʊt/, banana /bəˈnɑːnə/ (UK), /bəˈnænə/ (US).
- Močne in šibke oblike: can /kæn/ → /kən/; was /wɒz/ (UK), /wʌz/ (US) → /wəz/; were /wɜː/ (UK), /wɜːr/ (US) → /wə/ (UK), /wər/ (US); have /hæv/ → /həv/, /əv/; do /duː/ → /də/; to /tuː/ → /tə/; of /ɒv/ (UK), /ʌv/ (US) → /əv/, /ə/; for /fɔː/ (UK), /fɔːr/ (US) → /fə/ (UK), /fər/ (US); and /ænd/ → /ən/, /n/; at /æt/ → /ət/; from /frɒm/ (UK), /frʌm/ (US) → /frəm/; a /eɪ/ → /ə/; an /æn/ → /ən/; the /ðiː/ → /ðə/, pred samoglasniškim glasom pa /ði/ (the apple); to pred samoglasniškim glasom je /tu/ (to eat).
- Glas /æ/ v močnih oblikah (can, have, and, at) slovenščina nima: usta odprite kot za a, jezik pa potisnite naprej kot za e. /ð/ v the: konica jezika rahlo med zobmi, glas zveni – ne d.
- Was, were, would se začnejo z /w/: ustnice najprej zaokrožite kot za u. Slovenščina ima tak glas le na koncu zloga („nov“, „bil“), zato ga na začetku besede radi zamenjamo z v.
- V have /həv/, of /əv/ in I've /aɪv/ je /v/ pravi zobnoustnični glas: zgornji zobje na spodnji ustnici. Ne izgovarjajte ga kot slovenski v na koncu besede, ki zveni kot u – sicer I've finished zveni kot I finished.
- Šibke oblike have, him, her pogosto izgubijo h: I asked him /aɪ ˈɑːskt ɪm/. Ko je h izgovorjen, je le rahel izdih, ne slovenski h s šumom.
- Skrajšane oblike: it'll /ˈɪtl/; I'd've /ˈaɪdəv/; wouldn't've /ˈwʊdntəv/.
- Spremenjeni glasovi: did you /ˈdɪdʒə/; would you /ˈwʊdʒə/; want to /ˈwɒnə/ (UK), /ˈwɑːnə/ (US); got to /ˈɡɒtə/ (UK), /ˈɡɑːtə/ (US).
- Can't nima šibke oblike: /kɑːnt/ (UK), /kænt/ (US). V hitrem ameriškem govoru je končni t lahko zelo tih, zato je glavni namig dolg, naglašen samoglasnik: šibki /kən/ = can, močni /kænt/ ali /kɑːnt/ = can't.
- Opuščaji v dvojnih skrajšanih oblikah: po eden za vsak izpuščeni del – I'd've, wouldn't've. Slovenščina takih oblik v pisavi nima.
Zlato pravilo
Besede s pomenom so koli, slovnične besede so vrv, ki se med njimi povesi. Prisluhnite šibkim, hitrim glasovom – /ə/, /əv/, /tə/, gonna – in uporabite močno obliko, ko je beseda naglašena: v kratkih odgovorih, za kontrast ter pri pomožnih glagolih in predlogih na koncu povedi. Polglasnik že znate iz slovenščine; končne zveneče soglasnike pustite zveneče. Skrčitve mirno izgovarjajte, pišite pa jih le v zelo neformalnih sporočilih.
Vaje
A. Oblika
Napišite polno ali skrajšano obliko.
-
Kakšna je polna oblika zveze "I'd've"?
-
Kakšna je polna oblika besede "dunno"?
-
Napišite polno obliko: Do you wanna come?
-
Napišite polno obliko: I've gotta go.
-
Napišite skrajšano obliko: should have
-
Napišite polno obliko: It'll be cold tomorrow.
B. Pomen
Na spletni strani najprej poslušajte vsako poved.
-
Šibka ali močna oblika? "can" in "Yes, I can." …
-
Šibka ali močna oblika? "him" in "I asked him." …predmetni zaimki na koncu ostanejo šibki
-
Slišite kratek, šibek /kn/: "I kn come on Friday." Katera beseda je to? …can't je dolg in naglašen
-
Kaj pomeni 's v povedi "She's got two brothers."? …
-
Katera beseda nosi glavni naglas v nevtralni povedi "I bought a new laptop."? …
-
Kateri besedi sta naglašeni zaradi kontrasta? "I said Tuesday, not Thursday." …
C. Poiščite napako
V vsaki povedi je ena napaka ali pa je poved pravilna. Napišite popravljeno poved ali napišite correct.
-
She's gonna to call you later.
-
We're gonna the beach tomorrow.
-
He wanna play football.
-
I'm gonna miss you.
D. V kontekstu
Napišite polno obliko vsake krepko natisnjene skrčitve.
Leo: Hey, what are you 17gonna do tonight?
Ana: 18Dunno . I'm 19kinda tired. Why?
Leo: Do you 20wanna see a film? It starts at eight.
Ana: OK, but I've 21gotta finish some work first. 22Lemme call you back.
Leo: Sure. I 23hafta cook dinner anyway.
E. Na vrsti ste vi
Pišite v angleščini in povedi izgovorite na glas.
-
Povejte in napišite poved o svojih načrtih z "going to". Nato napišite, kako zveni v sproščenem govoru.
-
Napišite kratki odgovor na vprašanje "Can you cook?" in povejte, katero obliko besede "can" uporabite.
-
Napišite poved, ki popravi napačno dejstvo, jo izgovorite na glas in napišite, katere besede naglasite.
F. Mešano ponavljanje
Ponovite snov prejšnjih lekcij.
-
A1-17 Can in can't v angleščini: znati, smeti, moči – razlaga in vaje Dopolnite: " you drive?" "Yes, I can."
-
A2-03 Be going to: načrti in napovedi v angleščini razloženi v slovenščini Look at those clouds! It (rain).
-
A2-20 Must, have to, mustn't in don't have to: obveznost in prepoved v angleščini Izberite pravilni odgovor: You … bring food — there's plenty here.
Rešitve
A. Oblika
- I would have
- I don't know
- Do you want to come?
- I've got to go.
- should've
- It will be cold tomorrow.
B. Pomen
- strong
- weak
- can
- has
- laptop
- Tuesday and Thursday
C. Poiščite napako
- She's gonna call you later. / She's going to call you later.
- We're going to the beach tomorrow.
- He wants to play football.
- ✓ I'm gonna miss you.
D. V kontekstu
- going to
- I don't know
- kind of
- want to
- got to
- Let me
- have to
E. Na vrsti ste vi
- I'm going to visit my grandmother on Sunday. Relaxed speech: I'm gonna visit my grandmother on Sunday.
- Yes, I can. — strong "can", because it is stressed at the end of a short answer.
- My birthday is in June, not July. — stress on "June" and "July".
F. Mešano ponavljanje
- Can
- 's going to rain / is going to rain
- don't have to
